»Ne vem odgovora. Verjetno je pa dejstvo, da celoten napor ni napor enega podjetja ali ene skupine, ampak mora to biti ena širša skupnost. To je nekaj podobnega, kot smo videli pri programu Apollo. Dokler je to bil ameriški nacionalni program, je bilo v tem programu čast sodelovati. Kitajci imajo še nekaj tega duha. Torej, to je mešanica na eni strani tudi kakšnih zasebnih podjetij, ampak predvsem državne ideologije, ki pravi: to je naša misija.«
»Pomembna je zaradi tega, ker je – čisto preprosto – drugačna od prednje strani, ki je obrnjena proti nam.«
»Gre za približno dva kilograma kamnin, ki bodo analizirane v kitajskih laboratorijih, in potem – to so trdne obljube in to se spoštuje – tudi po drugih svetovnih laboratorijih. V osnovi nas zanima, kakšna je natanko kemijska sestava teh kamnin in kakšna je recimo izotopna sestava. Gre za zelo star material z začetkov Osončja. Tako starega materiala z Lune še nismo imeli. Če poberete kamen z Lune, je to do zdaj bil vulkanski kamen, tukaj pa morda dobimo kaj drugega. Upamo, da se bomo kaj naučili o zgodnjem Osončju.«
»Pri Kitajcih nikoli ne reci nikoli. Morda da. Je pa to zelo, zelo visoka stopnička, ko jo je treba preskočiti.«
»Absolutno. Če bi bili vi moja Zemlja, jaz pa Luna, potem stalno potujem tukaj po studiu in vas gledam z istim obrazom ...«
»Drži, to je osnovna stvar in pomeni še nekaj. Na Luni je zelo neprijazno. Dva tedna vam Sonce žge noč in dan, dobesedno, dva tedna imate pa noč. Temperature kamnin gredo do več kot 200 stopinj Celzija, pa navzdol do morda 150 stopinj Celzija pod ničlo.«